emofad press slo | ficobalet

Emofad - ekipa & press

nazaj na produkcije

koreografija: Goran Bogdanovski

kreacija in izvedba: Dejan Srhoj, Gustavo Barros, Damaas Mitras Thijs in Goran Bogdanovski

plesalci gostje: Jana Menger, Rosana Hribar in Gregor Luštek (februar 2003);

Katarina Venturini in Andrej Škufca (marec, april 2003)

zvok in glasba v živo: Random Logic in Boris Benko

dramaturgija: Mojca Dimec

lučno oblikovanje: Miran Šusteršič

scensko oblikovanje: Irena Pivka

zvočni kostumi: Marija Mojca Pungerčar

digital research: Jure Novak

photography: Miha Fras

producent: Ira Cecić

koprodukcija: Cankarjev Dom in Maska produkcija

s podporo: Ministrstvo za kulturo Slovenije in mestna občina Ljubljana

premiera: 5. february 2003

Emofad - emotivity of adventure PRESS

“Emofad lahkotno razpira prostor za banalnimi in navidez naključno razvrščenimi dogodki vsakdanjega življenja. ”
Andrej Jaklič, Finance, februar 2003

“…Bogdanovskemu je z vsemi svojimi sodelavci vseeno uspel velik korak naprej. Ustvaril si je občinstvo. Glede na številčnost in navdušenje publike na sredini premieri, lahko celo trdim, da je razširil običajno razmeroma ozek krog gledalcev sodobnega plesa.”
Tamara Langus, Radio Študent, februar 2003

“V predstavi se prelivajo, prekrivajo in izpodrivajo različne plesne teksture, žanri, slovnice: od baletnih palimsestov, ki si močneje berljivi pri trojki Srhoj, Thijs, Bogdanovski, Razvitih elementov kontaktne improvizacije, ki jih gledamo pri epizodnih duetih (Rosana Hribar –Gregor Lušetk in Jana Menger - Gustavo Barros ) do različnih osebnih plesnih slovnic s katerimi tehnizirane drže mehčajo in izpeljujejo vsi člani ekipe.
…Tudi v Vzenemrljivosti prigod smo priča zglednemu atraktivnemu plesu, nizu zabavnih domislic in virtuozni usklajenosti zvočno-gibalnih sekvenc, v kateri pride do izraza histrionski, gestični in plesni takt ekipe. Hkrati pa je pri Bogdanovskem nujno razbrati redek smisel za komunikativnost, atraktivnost, igrivost in duhovitost, s katerimi sodobni ples za spremembo prebija okvire estetskega hermetizma in gledališkega elitizma ter postaja zanimiv tudi »neposvečenemu« očinstvu (vseh starosti).”
Rok Vevar, Delo, februar 2003

“When one watches the boisterous face-pulling, kung fu, sumo and free style fighting, swaggering and one-upmanship of the four males, listens to the incredibly befitting electronics of the Random Logic duo and the eye-catching effects, fed into their machinery by the sound-equipped costumes of the Emofad protagonists, designed by Marija M. Pungercar, and live sound imitation by the singer of the Boris Benko ensemble, one gets the feeling that Bogdanovski and his circle of boys have taken residence in a landscape of a comic strip book, or, to be more up-to-date, in a computer where virtual heroes combat. Regardless of the fact whether you like their style or not, the four dancers dance in shafts of excellent light design as is obsessed, taking time to render noticeable solos, seemingly having fun on stage, not to mention the audience.”

“A treat for the eyes and the ears.”

Jasa Kramarsic Kacin Mladina (weekly), February 10th 2003