DANCE IS OUR ENERGY . BODY IS OUR MEDIA . WE TAKE OUR SPACE FOR A RIDE . YOU ARE OUR STORY .

nazaj na produkcije

kreacijam koreografija in izvedba: Goran Bogdanovski

kreativni proces in režija: Tomi Janežič

glasba in zvok: Tomaž Grom,  Bojana Šaljič

video: Maša Nonković

lučno oblikovanje: Igor Remeta; Janko Oven

foto naslovnica: Dorijan Kolundžija

foto: Marcandrea Bragalini, Sunčan Stone

oprodukcija: Fičo Balet in Studio za raziskavo umetnosti igre
projekt so omogočili: New Dance Alliance Inc.(New York), MOSKVA Ballet Co.(Moskva),

Gledališče Glej (Ljubljana) ter Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

premiera: 4. in 5. april 2008; Joyce SOHO - Performance Mix Festival; New York (ZDA)

 

 

 

PRESS

 

Mojca Kumerdej; Delo, 22. maj 2008

Mojca Kumerdej; Delo, 12. februar 2011

Ksenija Zubkovič; Pogledi, 24. februar 2011

 

 

“Naj pripomnim, da tudi na tem precej cenjenem področju, delujejo ljudje, ki iskreno iščejo nove poti v umetnosti gibalne plastike, s čimer se poskušajo ustrezno odzvati na izzive sodobnega časa. In to počnejo z ljubeznijo do človeka, ne tako, da ga ponižajo do najnižjih instinktov, marveč ravno obratno, da ga skušajo oplemenititi in se mu pomagajo dokopati do nič kaj enostavne modrosti: kako spoštovati samega sebe, posledično pa tudi svojo okolico.”
“Njegova solo predstava nadaljuje z razvojem novih smernic v sintezi glasbe, plesa in gledališča, ki naj bi morala po njegovih besedah »vsakdanjost spreminjati v umetnost«. In tako je pred nami do spodnjic slečeni mladenič v tenkih očalcih, ki s plastiko gibov, gestami, obrazno mimiko in očarljivim nasmehom skuša pokazati, kako zelo je odvisno osebno počutje mladeniča Ivana od odzivov zunanjega sveta. Fizična razgaljenost junaka je vidna podoba razgaljenosti njegovih čustev. In prav to je tisto, kar tudi prelomi sprva skeptično naravnanost dvorane: ob koncu polurnega nastopa obraze večine občinstva ozarijo dobrohotni nasmehi. Kakšno prihodnost ima ta oblika umetnosti (temu namreč težko rečemo ples), bo pokazal čas. Vendar, tovrstna iskanja gledalcev ne puščajo ravnodušnih – v tem ni nobenega dvoma.”
Elena Antonova; Zavtra (Moskva) 18. junija 2008

 

“Slovenski »Fičo Balet« je zastopal univerzalni genij Goran Bogdanovski, ki je obenem tudi avtor zamisli za solo predstavo »Ivan«, koreograf ter izvajalec. Slečen do belih spodnjic je Ivan cmokal kot kakšen vampir, sopel in se nasmihal proti dvorani, prestopajoč se z noge na nogo. Ker je bil junak v očalih, smo lahko lik, ki ga je uprizarjal, doživeli kot iščočega se inteligenta …”
Maja Krilova, ИЮНЯ (Moskva) 6. junij 2008

 

“V prostorsko zamejeni koreografiji se Bogdanovski, oblečen zgolj v bele spodnjice, osredotoča na gibalne detajle, pri čemer podobne kombinacije – denimo spretno izvedeno sekvenco „dajanja-sprejemanja“ s poudarkom na rokah izvede glede na sterreotipe o komunikativnosti oziroma zadrtosti posameznega prostora. Pri tem Bogdanovski kulturnih stereotipov ne okrepi, ampak jih – tudi s tem, da Janezi z različnih koncev sveta niso kot portreti predstavljeni linearno, ampak s hitrimi prehodi ter tu in tam celo z medsebojnim prekrivanjem - razbija; v trenutku, ko že mislimo, da smo prepoznali kulturno okolje, tega s hitrimi gibalno – atmosferskimi obrati in s pomočjo Gromove zvočne intervencije razblini ter nas že prestavi v neko drugo, drugačno okolje globalizacije. Tako je „poduhovljeni hindu Janez“ prav lahko meščan kakega Londona, Ivan prebivalec New Yorka, ameriški John pa nemara začasno biva v Ljubljani. V kratkem, dvajsetminutnem solu, ki vsebuje zanimive in izvirne gibalne detajle, je Goran Bogdanovski po dolgem času znova izpostavil svoje plesne in gibalne odlike in humor, ki je zaznamoval zlasti njegove prve projekte.”
Mojca Kumerdej; Delo (Ljubljana), 22. maj 2008

 

“John comes dancing onto the stage. His pair of glasses give him sort of an intellectual glance. What a contrast with the tiny white underpants he's wearing! Barely naked and reckless, at first he seems like a naive enthousiast. Soon, you realize that John is on a dedicated mission. His movements reveal well thought actions. He points them out with accurate precision. For the next twenty minutes, this contemporary clown leads us though his multi-emotional universe which is hectic at first, then surprised, humble even, and finally ready to touch a state of ultimate fullfilment. Now and then, John redefines the space with down to earth human gestures, thus creating a very recognizable momentum. Not for long though! There goes our vulnerable super hero again, lifting himself off on another ride upon the frontiers of our own emotional self. John makes you scream out loud from anger, cry from joy and blush from love. All at the same time. Delicious!”
Pisteffo, host of the Antwerp based radioshow "Klokkespijs" (www.radiocentraal.be)