DANCE IS OUR ENERGY . BODY IS OUR MEDIA . WE TAKE OUR SPACE FOR A RIDE . YOU ARE OUR STORY .

Sun City je mesto (vez) med vsakdanjim življenjem in plesom, intimni plesni spektakel, celovečerna plesna uprizoritev za sedem plesalcev, ki s svojo različnostjo pokrivajo skoraj vse plesne zvrsti. Eno od izhodišč za razmišljanje je bila pozitivna literarna utopija z 16. stoletja "The City of the Sun" italijanskega dominikanskega teologa, filozofa in pesnika Tommasa Campanelle. Prvi korak, ki nas je postavil v sončno mesto, pa iskanje skupnega jezika in izraza ter vprašanje, ali sta v taki postavitvi individualcev razumevanje in ljubezen sploh še možni? Razvili so se moški in ženski principi, zgodbe o ljudeh in o njihovih ekstremnih medčloveških odnosih, kot tudi individualne izpovedi in kolektivna gibanja, v katerih se skozi ples manifestirajo različne spremembe energijskih in emocionalnih polj. Del glasbe v živo izvaja skupina Suns of Arqa (UK), ki pod vodstvom Michaela Wadade producira eno izmed bolj eklektičnih in navdihujočih glasb danes. 

*Civitas solis*, eno odmevnejših utopičnih knjig, je leta 1623 napisal kalabrijski filozof in dominikanski teolog Tamasso Campanella (1568-1639). Mislec, ki je večino svojega opusa več kot 80 del ustvaril v dolgih letih temnice, na katero je bil po inkvizicijskih procesih in mučenju obsojen zaradi heretičnega nauka in upora proti tiranski oblasti, je v Sončnem mestu po vzoru Platonove Države in Moorove Utopije prikazal svoj ideal države, Republiko, v kateri bi s pomočjo Modrosti, Moči in Ljubezni vladal Razum, skupno življenje in premoženje pa bi prepeljala do obče harmomije. *A.D.*

---

“Sun City Gorana Bogdanovskega v izvedbi vsestranskih plesalcev je gibalni spektakel energetske pretočnosti, padcev, dvigov, ravnotežnih izzivov in prelivajočega se čutenja, je utopija in realnost obenem, je ilustrirana zgodba individualnega razodevanja v kolektivni celoti ...”
Daliborka Podboj, Večer 2.2.2007

---

“Največ nam ponudijo sami plesalci. Slišiš besede, ne da bi jih izgovorili, in čutiš dotik, ne da bi se te dotaknili. To nam podarijo, saj čustva ostanejo tudi po njihovem zadnjem poklonu.”
Tina Kristan, študenta FDV 27.1.2007