svic in svarc press slo

Švic in Švarc - ekipa & press

nazaj na produkcije

koreografija: Goran Bogdanovski

ples: Damjan Mohorko, Dejan Srhoj, Goran Tatar, Goran Bogdanovski (Gregor Luštek)

glasba: Peter Penko

vokal v živo: Boris Benko

oblikovanje zvoka: Gregor Zemljič

dramaturgija: Mojca Dimec

lučno oblikovanje: Miran Šusteršič

scenografija: Irena Pivka

kostumografija: Alan Hranitelj

hvala dr. Slavoj Žižek; za telefonski intervju v predstavi

koprodukcija: Maska, Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana

s podporo: Ministrstvo za kuturo Slovenije in Mestna občina Ljubljana

premiera 14.6.2001

Švic in Švarc PRESS

“Sinoči je v Cankarjevem domu kvartet Gorana Bogdanovskega prebil kulturni zvočni zid.”
Jasna Škrinjar Taufer, Radio Slovenija, junij 2001

“…Gibalno zelo zahtevna in hkrati odlično izvedena predstava učinkovito združuje vse uprizoritvene elemente in pomeni kvaliteten preskok v delu Bogdanovskega kot tudi njegove celotne ekipe.”
Mojca Kumerdej, Delo, junij 2001

“Enotno oblečeni v rebrasto nabranih svetlih majicah in krilih so bili baletniki – paradoksalno- neverjetno prosti v »vesoljskem brezčasju«…
Predstava švic in Švarc je narejena tako, da z gibalnim materialom in prosto invencijo sproti ustvarja neštete imaginarne prostore, ki jih s svojo domišljijo zapolnjuje gledalec.”
Amelia Kraigher, Dnevnik, junij 2001

“Vendar pa je v ozki betonski kocki dvorane Duše Počkajajeve ravno še brez poškodb odšvicani Švic in Švarc, katerega lomi na pol in mu odteguje pozornost špasna telefonska anketa s Slavojem Žižkom, ena redkih plesnih predstav, ki laikov ne bodo odbile s pretencioznim, tudi avtorju le megleno jasnim konceptom…. Kunštni in učinkovito ozvočenje kostumov Grege Zemljiča in seansa kung-fu nakazovanja, ki jo je v vlogi oblikovalca šumov mojstrsko sinhroniziral pevec Silence Boris Benko, vredni vseh priporočil. Iskrivo. Seksipilno.”
Jaša Kramaršič Kacin, Mladina, junij 2001

“Ta odlično pripravljena telesa očitno plešejo (zgolj) za užitek, brez vseprisotne zgodbe in ko (če) človek to sprejme, gre gledat plesno predstavo, ob kateri se nasmeji, sprosti in zabava.
Po odzivu občinstva sodeč gre za čisti presežek v smeri užitka ter tako za še en način, kako sodobni ples približati sodobnemu potrošniku kulture.”
Anja Golob, Večer, junij 2001

“An industrial-sized fan whirrs above the stage; the engine of an approaching bomber throbs in your ears. A quartet of dancers lurk in the shadows downstage, disjointed hands and faces becoming visible moving in and out of a small beam of light. Graceful, balletic moves are juxtaposed with raw, industrial music to comic but also strangely tribal effect. The trance-inducing noise blasts your senses alongside apoplectic seizures that stick in a loop, finally sucking you back into reality with a sharp slap. Elements of comedy are uniquely used with distorted quotes from famous films. At one point microphones are attached to the dancers chests and the sound of their movement, breathing and heartbeat produce a transfixing intimacy and blurring of the barriers. Sweat and Soot blurs your sensory perception and leaves you in a completely different place.”
On line review, Aerowaves - The Place Theatre London, February 2002, Rachel Tonkin